Log in Register

Login to your account

Username *
Password *
Remember Me

Inscription

* Required field.
Name *
Username *
Password *
Email *

Največji rop v zgodovini Slovenije

image

Skladno s trendi se je rop, ki gre v zgodovino, moral zgoditi v kripto svetu, kjer podjetja v iskanju priložnosti za hiter zaslužek nemalokrat pozabijo na ustrezne varnostne ukrepe.

»Ko iz bank nekaj izpuhti, te običajno same pokrijejo izgubo in ne obešajo stvari na veliki zvon. Ko se kaj takšnega zgodi pri kateri izmed kriptovalut, je vse zapisano v podatkovnih blokih in lahko potem vsi kažejo s prstom,« je v nedavnem intervjuju za Svet kapitala dejal Damian Merlak, soustanovitelj Bitstampa, ene največji svetovnih borz v kripto svetu.

Zadnja dva dni kažejo vsi s prstom na slovensko podjetje NiceHash. Iz njegove spletne denarnice so hekerji v sredo zvečer ukradli bitcoine vredne na desetine milijonov evrov in s tem slovensko podjetje spravili na naslovnice svetovnih medijev.

Adijo zasluženi bitcoini

Najbolj preprosta razlaga tega, kar počne NiceHash, je, da so neke vrste Uber za rudarjenje kriptovalut – ponujajo platformo, v katero se povezujejo rudarji kriptovalut, nato pa iz prirudarjenega v ustreznih deležih plačujejo delo rudarjev oziroma njihovih računalniških sistemov. In to v bitcoinih.

NiceHash je sicer razmeroma mlad igralec v kripto svetu. Podjetje je bilo ustanovljeno šele julija letos, direktor je Marko Kobal. Lastništvo si v razmerju 45 in 55 odstotkov delita podjetji Bitorious in H-BIT, ki sta vplačali skupno 500.000 evrov osnovnega kapitala. Lastnik prvega je Kobal, medtem ko drži v drugem vse niti v rokah Martin Škorjanc.

Škorjanc je sicer oče javnosti bolj znanega Matjaža Škorjanca, ki si je v hekerskih krogih nadel vzdevek Iserdo. Ta trenutno služi 58-mesečno zaporno kazen, na katero ga je sodišča obsodilo kot avtor zlonamerne programske kode Mariposa botnet, ki je omogočala vdor v informacijske sisteme in s pomočjo katere naj bi bilo povzročene za več kot 850 milijonov dolarjev škode. Na družbenih omrežjih so se danes že pojavile špekulacije o morebitnih povezavah med obema primeroma.

Prav družbena omrežja so bila tista, na katerih so se pojavili prvi sumi, da je nekaj hudo narobe. Strmenje v napis »dostop onemogočen zaradi vzdrževalnih del«, ki je krasi stran NiceHash, se je za številne kripto rudarje prevesilo v trpko spoznanje, da je bilo ljubljansko podjetje žrtev hekerskega vdora. Spletna denarnica je bila izpraznjena, hekerji so uspešno izvedli prenos 4700 bitcoinov na nov naslov. Brez svojega deleža je ostalo okoli pol milijona rudarjev, ki so NiceHashu posojali svojo strojno računalniško moč. Skupna vrednost bitcoinov je že presegla 70 milijonov dolarjev ali 65 milijonov evrov.

Eden od poznavalcev razmer, ki se ukvarja s trgovanjem z bitcoini, se je ob novici o vdoru vprašal: »Ne razumem, zakaj so imeli toliko bitcoinov v svoji spletni denarnici na borzi, in ne na varnem, na fizičnih nosilcih, ki niso povezani s spletom.«

Zakaj ni bilo bolje poskrbljeno za varnost, se sprašuje tudi dr. Peter Merc, pravnik in eden od pobudnikov slovenskega možganskega trusta za tehnologijo blockchain (Blockchain Think Tank). Razloga, pravi, ne pozna, a svetuje vsem, ki so že ali pa se podajajo v kripto svet, da najprej poskrbijo za varnost. »Obstajajo načini, kako se tveganja močno zmanjšajo. Že vložek nekaj desetih evrov v nakup denarnice za kripto valute, ki delujejo s pomočjo USB vmesnika, je korak v pravo smer,« razlaga Merc, ki hkrati vendarle poudarja: »Problem ni sistemski, številne borze in podjetja nimajo težav s hekerskimi napadi.« Varnost mora biti vedno na prvem mestu. Kljub špekulacijam, da gre morda za 'rop od znotraj', bi to morala biti ključna lekcija hekerskega vdora za vse, ki so in še bodo vlagali v kriptovalute. Hekerji - tudi v službi svetovnih velesil – stalno prežijo na milijone, ki se ob skokoviti rasti vrednosti kriptovalut množijo po spletnih denarnicah.

Luč na koncu tunela?

Strokovnjak za kriptovalute Peter Trček je za STA pojasnil, da vse vendarle še ni izgubljeno. Med možnimi rešitvami vidi poskus sklenitve dogovora s hekerji. »NiceHash bi lahko poskusil stopiti v kontakt z napadalci, že zaradi dejstva, da ta bitcoinov ne mora prodati na enostaven način. Lahko bi se morda dogovori za odkup bitcoinov in to z velikim popustom,« je poudaril Trček, ki je pred tem pojasnil: »Bitcoinov ne bo preprosto prodati. Ves svet, predvsem pa borze, vedo, od kod so ti bitcoini prišli«

Ravno to je tudi paradoks bitcoina. Omogoča natančno sledljivost transakcij in bitcoinov, a samo dejstvo, da oblasti vedo, kjer so bitcoini, ne pomeni dosti brez podatka, pri kom so. Oškodovanci lahko tako na posebnem linku v nemoči spremljajo, kaj se dogaja z njihovimi bitcoini. Nemoč žrtev je razvidna tudi iz drugih hekerskih vdorov, v katerih niso potegnili kratkega konca le uporabniki, temveč tudi podjetja oziroma borze. Večina teh je kmalu po napadih zaprla svoja vrata in razglasila bankrot. Uporabniki tako niso nikdar prišli do svojih prihrankov – na kar je potrebno vedno znova opozarjati, še posebej sedaj, ko je razmah kriptovalut vse večji in je vse več samooklicanih strokovnjakov za to področje.

Najboljša garancija za poplačilo so rezerve v samem podjetju. Če te rezerve ni, potem ni veliko upanja, da bodo uporabniki dobili nazaj svoje kripto premoženje. Še posebno ob dejstvu, da cena bitcoina zadnje dni skokovito narašča in je vrednost odtujenih bitcoinov v manj kot 24 urah zrasla za več kot 10 milijonov dolarjev.

Ko se je podoben hekerski napad zgodil Bitstampu so odreagirali drugače, je povzel dogajanje Merlak: »Ko smo bili tarča napada ni bilo nobenega dvoma, da moramo luknjo pokriti takoj. Kupili smo ustrezno količino bitcoinov, izgubo pa smo realizirali z ameriškimi dolarji. Pri dolarjih namreč vedno veš, koliko si dolžan – pet milijonov bo pet milijonov –, medtem ko se lahko pri bitcoinih pet milijonov ob 1000-odstotni rasti cene hitro spremeni v 50 milijonov dolarjev. Če bi tedaj pustili luknjo v bitcoinih, bi bila ta zaradi rasti vrednosti bitcoina danes globoka na desetine milijonov dolarjev.«

Read more http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/najvecji-rop-v-zgodovini-slovenije.html


Help us tackle fake news.
Rate this article for better journalism.

Average Rating :

You are not logged in. Please login to continue

Article Quality:
I recommend:

Ratings

 SidebarRight
Suggestions to follow
Users
13090